Ali “probiotiki” res vplivajo na naše razpoloženje?

Najnovejše raziskave potrjujejo, da probiotiki vplivajo ne samo na našo črevesno floro, ampak tudi na naše možgane, razpoloženje in vedenje.

Če govorimo o razpoloženju, vemo, da so za nas, ki hormonov nimamo v ravnovesju, večkrat na udaru: libido, dobra volja, jutranje veselje in strpnost ter sprejemanje drugih. Hitra jeza, depresivnost, eksplozivnost in zvijanje z očmi pa postanejo naše glavne značilnosti. Če vam prvega primanjkuje, drugega pa imate preveč – berite naprej!

Na Nacionalni akademiji znanosti v ZDA so leta 2011 dokazali, da določene kolonije probiotikov (Lactobacillus rhamnosus) lahko vplivajo na naše nevrotransmiterje (GABA – depresija, tesnoba). Pri poskusu so miši hranili z mlečnokislinskim bakterijami Lactobacillus rhamnosus in izvedli teste vedenja. Testi so pokazali, da uporaba mlečnokislinskih bakterij Lactobacillus rhamnosus vpliva na odzive v določenih predelih možganov, zmanjšuje raven kortizola ter raven tesnobe in vedenj, ki povzročajo stresno stanje. Nadaljnje raziskave so pokazale, da miši s poškodovanim vagusnim živcem niso prešle v stanje depresije in tesnobe (ker so uporabljale mlečnokislinske bakterije), kar dokazuje, da je vagusni živec resnično komunikacijski kanal med možgani in črevesjem; probiotiki pa vplivajo direktno na naše razpoloženje!

Takšne raziskave dokazujejo, da s skrbjo za črevesno floro lahko vplivamo na razpoloženje, raven tesnobe in depresije, volje do življenja in seveda nič manj pomemben libido.

Črevesje je edini organ z lastnim živčnim sistemom. V stenah črevesja se nahaja 100 milijonov nevronov, ki uporabljajo bakterijski ekosistem sebi v prid. To je tako sofisticiran ustroj, da mnogi znanstveniki črevesju rečejo drugi možgani. Številne študije so dokazale, da ima črevesna flora (mikrobiota) ključno vlogo pri povezavi med črevesjem in možgani ter je najbolj odgovorna za odlično funkcioniranje našega uma.

Črevesna bakterijska flora (naša mikrobiota) ima več funkcij: predeluje vitamine in minerale, regulira metabolizem in presnovo, programira imunski sistem, proizvaja substance, s katerimi uničuje mikrobe in vleče stotine nevrokemikalij v naše možgane in s tem uravnava psihološke procese v našem umu, naša čustvena stanja, procese učenja in spomina itd. Za primer: 95% proizvodnje serotonina se dogaja v naši mikrobioti, serotonin pa je glavni nevrotransmiter, ki vpliva na našo čustveno aktivnost.

Ne glede na to, da se vse to zdi neverjetno, je pomembno, da razumemo, da je človeško telo v veliki meri sestavljeno iz bakterij. V našem telesu imamo 10 bakterij na vsako celico telesa, kar logično pelje k zaključku, da je v nas več bakterij, kot je »nas samih«. Večina teh bakterij se nahaja v črevesju in tvorijo kompleks, ki lahko vpliva na prav vse procese, ne samo v našem telesu, ampak tudi v našem umu in v naših čustvih.

Tako kot bakterije vplivajo na nas, tako lahko tudi mi vplivamo na nanje. Z našim odzivom na stres, z jezo in slabim življenjskimi navadami vplivamo na neravnovesje »dobrih in slabih bakterij« in to nas lahko naredi bolj občutljive na infekcije ali virusne bolezni. Zato lahko sklenemo, da svojemu telesu lahko pomagamo z dobrimi bakterijami; obogatimo svojo mikrobioto, jo naredimo bolj odporno na vplive stresa in tako skozi vagusni živec pošiljamo boljša hranila našim možganom.

Da ne boste mislili, da so poskuse delali samo na miših. Naredili so tudi raziskave na študentih v izpitnem času (British Journal of Nutrition) in sicer tako, da so študentje 30 dni jemali probiotike (Lactobacillus helveticus in mešanico Bifidobacterium longum), kar je na koncu izpitnega obdobja privedlo do nižje ravni tesnobe in depresije.

Obstajajo številne raziskave, ki dokazujejo vpliv mikrobioma na proizvodnjo aminokislin, kot so:

GABA A je nevrotransmiter, katere disfunckija vodi v depresijo in tesnobo. Določene vrste Lactobacillus brevis in Bifidobacteria dentium so se izkazale najbolj učinkovite in to z istimi učinki, kot jih ima antidepresiv Fluxotin (Prozac), ampak seveda brez stranskih učinkov.
Serotonin je proizvod aminokislin in igra pomembno vlogo v mnogih možganskih funkcijah. Bifidobacterium infantis dviguje raven triptofana, ki je predpogoj za obstoj seratonina, kar seveda učinkuje isto kot antidepresivi.

Posebna kategorija probiotikov so psihobiotiki, ki vplivajo na živčni sistem (CNS), na funkcije in vedenja, ki so pod vplivom vagusnega živca (gut-brain-axis) dvigujejo našo imunost in antidepresivno kapaciteto. Mnoge raziskave so dokazale, da je uporaba psihobiotikov znižala raven kortizola, kar je posledično vplivalo na nižjo raven tesnobe in depresije.

Psihobiotiki se razlikujejo od »navadnih« probiotikov po svoji zmožnosti proizvodnje ali stimulacije proizvodnje nevrotrasmiterje, kratkoverižnih maščobnih kislin in protivnetnih citokinov. Zahvaljujoč svojem potecijalu imajo psihobiotiki širok spekter aplikacije – od vpliva na razpoloženje, odziva na stres do pozitivnega učinka na razne nevrodegenerativne motnje.

Spet smo v labirintu prišli do konca, ki je pravzaprav naš začetek:

Zdrava črevesna flora je naš lastni antidepresiv.

Za lažji začetek regeneracije in boja proti tesnobi in stresu priporočam Brainbiome:

https://www.almadea.si/izdelek/brainbiome-kapsule

Viri informacij:

https://link.springer.com/article/10.1007/s00284-020-02289-5

Lana Perkins https://www.storeboard.com/blogs/health/the-benefits-of-probiotics-for-anxiety-and-mood-disorders-/873570

https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1021949819300158

Richa Sharma, Deesha Gupta, Rekha Mehrotra, Payal Mago: Current Microbiology vol. 78, pages 449 – 463 (2021)

Dr. Sanja Toljan: Čudežna moč hormonov

Jane A. Foster, Linda Rinaman, John F. Cryan: Stress & the gut – brain axis: Regulation by the microbiome