AIP

 Avtoimunski Paleo Protokol

AIP protokol je izločevalni prehranski režim, s katerim ozdravimo prepustnost našega črevesja, znižamo aktivno vnetje v telesu in dovolimo telesu, da se regenerira. Telo v tem času počiva ter se namesto boja s prezahtevno presnovo hrane, ukvarja z lastno regeneracijo. To je bil zame največji preizkus trdne volje in doslednosti ter ljubezni do sebe.

Kako se je vse začelo?

Dolga leta, celo desetletja, je veljalo, da so avtoimunske bolezni neozdravljive. Ko enkrat zboliš, si bolan za vedno. Tako je veljalo včasih, ko konvencionalna medicina našega telesa ni obravnavala v celoti, pač pa je vse zdravila  simptomatsko. Če te je bolel želodec, ti je zdravnik predpisal zdravilo za želodec. Ko je bolelo koleno, so zdravniki naredili vse, kar so znali, da so rešili koleno. Niso se poglabljali v širšo zdravstveno sliko in niso iskali morebitnih vzrokov v prehrani.

Tradicionalna kitajska medicina pa je telo vedno obravnavala kot celoto. TKM o želodcu razmišlja kot o »drugih možganih« in vselej išče povezave med prehrano, črevesjem, hormoni in boleznimi, ki se razvijejo v nas. Na mojih delavnicah »Moje poti samozdravljenja Hashimota« bomo podrobneje predelali omenjene tematike ter se naučili svoj »Hashi« zaobjeti v celoti, tako bo uspeh zagotovljen.

Zakaj se zgodijo avtoimune bolezni?

Bistvo vseh avtoimunskih bolezni je namreč isto. Naš imunski sistem ima nalogo varovati telo pred napadalci kot so mikroorganizmi, virusi, toksini, pesticidi. Zgodi se pa se, da v primeru, ko je naval napadalcev preobsežen in premočan, naša splošna imunost pa ni okrepljena, nimamo dovolj bogate zaloge mineralov in vitaminov, smo v stresu in izčrpani, takrat se naše krvne celice pričnejo neusmiljeno braniti pred vsiljivci in v tem aktivnem prekomernem napadu, “napadajo vse pred sabo”. V opisanem primeru žrtev tega napada postane zaloga mineralov in vitaminov v našem krvnem obtoku, proteini, celice in tkiva naših organov.

Podobno se dogaja pri avtoimunski bolezni Hashimoto (Hashimotov sindrom)  -tkivo ščitnice postane žrtev avtoimunskega napada. Pri revmatoidnem artritisu postanejo žrtev naši sklepi, pri lupusu koža.

Sprožilcev za avtoimunski napad je veliko:

• virusi (EBV)
• plesen v hišah
• amalgamske zalivke
• pomanjkanje določenim vitaminom (cink, B12)
• insekticidi in herbicidi
• travmatična izkušnja (čustvene travme lahko oslabijo naš imunski sistem)
• antibiotiki
• kontracepcijske tablete
• kombinacija različnih zdravil (tudi oslabijo naš imunski sistem)
• uporaba drog
• hormonalne spremembe (porod, nosečnost, menopavza)
• toksični plini
• nespečnost (tudi vpliva na imunski sistem)

Ko je bolezen na vrhuncu…

Ko se v našem telesu sproži avtoimunski napad, se telo ne brani le pred vsemi napadalci v krvi (npr. virusi in toksini), ampak se izčrpajo tudi zaloge vseh dobrih reči: vitamine, minerale, hormone. Posledica tega dolgotrajnega dogajanja (v primeru Hashimotovega sindroma), je pomanjkanje ščitničnih hormonov v krvi. Ščitnica se dodatno izčrpava, saj proizvaja hormone, ki pa po krvi ne morejo odpotovati do potrebnih organov, saj jih avtoimunski napad popolnoma uniči. Naši organi oz. naše telo občuti pomanjkanje hormonov in težave se samo kopičijo. Krvni izvidi lahko še dolgo kažejo, da je ščitnica proizvedla dovolj hormonov, naše počutje pa vse slabše.

Prekinitev tega začaranega kroga je dolgotrajen proces, vojna se namreč bije na več frontah:

• čiščenje glivic in bakterij v črevesju
• razstrupljanje jeter/celotnega telesa
• podpora z prehranski dodatki
• uravnavanje črevesne flore
• zmanjševanje stresa
• urejen spanec
• gibanje in telesa aktivnost
• psihološka podpora
• razbremenitev presnove/prebave (AIP protokol)

Vse fronte so enako pomembne, nobena od njih ni pomembnejša od druge.

Če logično razmislimo, ugotovimo, da bi pravočasno in pravilno ukrepanje ob avtoimunskem napadu, preprečilo nastajanje poškodb na določenih organih in zato ne bi zboleli.

Naša naloga je enostavna: ustavimo avtoimunsko vnetje v našem telesu. Začnimo pri viru. V črevesju. AIP protokol je izločevalni prehranski režim, s katerim ozdravimo prepustnost našega črevesja, znižamo aktivno vnetje v telesu in dovolimo telesu, da se regenerira.

Vedno se srečujemo s vprašanjem: Kateri prehranski režim je primeren za Hashimoto?

Ker je tovrstne ponudbe danes zares veliko, imamo ogromno možnosti poskusiti vse. Vsak zase pa mora predvsem opazovati svoje telo in odzive ter slediti sebi. Nekaterim bo ustrezal AIP program, drugim celo AIP brez mesa, pri tretjih pa morda sploh ni ključna prehrana, pač pa potrebujejo zgolj razbremenitev od stresa in odpravo glivice kandide v črevesju. Vsak od nas drugačen in zato naj vsak poišče svoji pot! Ključen trenutek v tem procesu pa je, da vsak zase prevzame odgovornost in išče svoje rešitve ter ne čaka na zdravstveni sistem, da mu rešitev za njegovo zdravje prinese na pladnju.

Po mojih lastnih izkušnjah je za avtoimunska vnetja najprimernejši prehranski režim avtoimunski paleo protokol.

Ta način prehranjevanja nam omogoči, da za določeno obdobje izločimo živila, ki največkrat povzročijo vnetja v telesu in s tem izboljšamo svoje počutje. Telo v tem času počiva ter se namesto boja s prezahtevno presnovo hrane, ukvarja z lastno regeneracijo.

Kako poteka AIP protokol?

Izločevalno obdobje naj bi trajalo vsaj 30-90 dni, veliko ljudi pa se odloči dieto izvajati toliko časa, dokler ne začutijo želenih rezultatov. Moj prvi poskus, trajal je približno 5 do 6 tednov, ni bil dovolj, posebej zato, ker sem zelo hitela v procesu ponovnega uvajanja določenih živil nazaj v svojo prehrano. Počutila sem se žrtev svoje bolezni in nikakor nisem mogla sprejeti, da zame sir in smetana ne obstajata več. V drugem poskusu pa sem najprej pospravila stvari v svoji glavi in dojela, da je to edinstvena priložnost, da si pomagam, da se pozdravim in da nisem žrtev novega prehranskega režima. AIP je postal del moje vsakdanje rutine. Nisem več s težavo obiskovala rojstnodnevnih zabav, kjer se je »normalna« hrana, s seboj v hribe sem jemala zdrave prigrizke in nisem bila več lačna, prenehala sem pogrešati italijanske testenine. Po svoji dokončni odločitvi vsega tega nisem več potrebovala. Potrebovala sem zdravo, mladostno počutje v svojem telesu in AIP mi je to prinesel. Zdržala sem polne 4 mesece (120 dni), celo v času prvega izbruha korone in bilo je uspešno.

To je bil zame največji preizkus trdne volje in doslednosti ter ljubezni do sebe. Ponovno uvajanje hrane po 120 dneh je šlo gladko. V tem času sem razbremenila črevesje in presnovo ter svojem telesu privoščila še poseben protokol probiotikov, glutaminov in aminokislin ter razstrupitev jeter in odstranitev amalgamskih zalivk.

Po uspešno in dosledno opravljenem AIP programu (priporočam 120 dni) – določene skupine živil počasi uvajamo nazaj v prehrano. Pomembno je, da ves čas vodimo dnevnik uvajanja hrane in evidenco svojega počutja. Najpomembneje pa je dati telesu čas, uvajati živila postopoma in se opazovati – vsakodnevno.

Kje se skriva ključ do uspeha?

Pripravite se trdo psihično delo in doslednost, jedilnike uredite za sedem dni vnaprej in si na pot ne postavljajte pasti. Nujno je, da zdržite do konca tako procesa izločanja živil iz prehrane, kot tudi uvajanja živil nazaj v prehrano. Ta preprost prehranjevalni režim ima namreč svoj namen, ne sproža nikakršnih avtoimunskih in vnetnih procesov v telesu in zato znižuje vrednosti protiteles v krvi. Ne glede na to, da konvencionalna medicina zatrjuje, da protiteles ni mogoče zniževati, ta prehranski režim dokazuje, da je to mogoče. Sama sem živ dokaz za to. Ključ obvladovanja avtoimunskih bolezni je prav zniževanje samouničujočih vnetnih procesov telesu.

Paleo dieta je ime dobila po prazgodovinskem obdobju, po načinu prehrane, s katerim so se naši predniki prehranjevali v paleolitskih časih. Temelji na  enostavnih živilih, ki smo jih ljudje jedli pred prihodom industrijske revolucije in masovno pridelavo hrane. Paleo dieta vsebuje veliko ekološko pridelane zelenjave, mesa in sadja (v omejenih količinah, zaradi fruktoze, sadnega sladkorja). Z jedilnika pa umika vse žitarice, mlečne izdelke, oreščke,  stročnice ter seveda vso predelano ali gensko spremenjeno sodobno hrano, vse sladkorje in njegove nadomestke, vse razhudnike (krompir, paprike, paradižnik in jajčevci) ter vsa semena in jajca.

Obdobje uvajanja živil nazaj v prehrano

Po izločevalnem obdobju, ko je naše telo okrevalo, pričnemo počasi in postopoma uvajati določena živila nazaj na jedilnik. Sledimo smernicam uvajanja, hkrati pa tudi opazujemo sebe. Sama sem v procesih izločanja in uvajanja različnih živil recimo opazila, da imam hude reakcije na izdelke z glutenom in mlečne izdelke. Zato z njimi pri ponovnem uvajanju nisem hitela, pač pa sem jih pričela jesti šele proti koncu uvajalnega procesa. Proces uvajanja sem začela z mandlji in chia semeni, saj sem ugotovila, da z njimi nimam težav.

Vsak teden naj bi uvajali le eno skupino živil. Ob uvajanju živila nazaj v prehrano, začnite z majhnimi količinami – po žličko živila. Po zaužitju počakajte 15 minut za morebitne reakcije telesa. Ponovite postopek še 2x. Če ni nikakršnih reakcij telesa na živilo, ga naslednji dan zaužijte v normalni količini in spremljajte reakcijo telesa. Če reakcij ni, ste živilo uspešno uvedli nazaj na jedilnik. Odzivi telesa na določeno živilo se lahko zgodijo tudi šele po 48 urah od zaužitja, celo 3-4 dni po zaužitju, zato je ključno dati telesu čas in uvajati zgolj po eno živilo na teden.

Pomembno je tudi razumeti, da AIP ni smrtna kazen, ampak orodje in strategija, ki nam pomagata razumeti svoje telo in njegove odzive v najbolj občutljivem stanju, ko je vnetje aktivno. AIP je tudi holističen pristop zdravljenja, saj  vključuje ne le prehranski režim, ampak tudi gibanje, urejen spanec, urejene odnose, predvsem pa dober odnos do sebe. AIP sčasoma poskrbi tudi za naš način odziva na stres, na življenjske izzive in nas vodi v smer zdravega gibanja in skrbi za telo in duha.

 

 

 

Pomembna opomba: Informacije in razmišljanja na tej spletni strani, v avdio posnetkih, ter na individualnih in skupinskih srečanjih odsevajo zgolj mnenje avtorice in jih zato ne bi smeli obravnavati kot kakršno vrsto terapije, svetovanja, dajanja napotkov, diagnoze il/ali zdravljenja. Avtoričin namen je posredovati informacije splošne narave, ki bodo bralcu pomagale pri njegovi poti do čustvene in duhovne blaginje. V primeru uporabe katere koli izmed podanih informacij, avtorica ne prevzema nikakršne odgovornosti za vaša dejanja. Vse zadeve v zvezi z vašim telesnim ali psihičnim zdravjem terjajo zdravstven nadzor. Avtorica ni dolžna ali odgovorna za morebitno izgubo ali škodo, ki naj bi izvirala iz katerih koli informacij oziroma predlogov, podanih od strani avtorice.

 

Izvor: