Prepustno črevo in slaba absorpcija hranil
Zakaj moramo začeti pri vzorku in ne posledici?
Ko sem začela svojo raziskovalno pot skozi Hashimoto pragozd informacij, sem se neprestano vračala na črevesje, presnovo, prehrano in njeno absorpcijo. Nisem razumela, zakaj se vrtim okoli želodca, če mene »boli« ščitnica? Ko sem se pričela ukvarjati s tem, kaj vnašam v svoj želodec, sem bila že pet let bolna, ne da bi se tega zavedala, od diagnoze Hashimotov sindom pa sem bila oddaljena tri mesece. Prenehala sem uživati hrano z glutenom, sladkorjem in se odpovedala vsem mlečnim izdelkom. Dodajala sem vitamin D, B 12, magnezij in kvasovko Saccharomyces boulardii ter redno hodila sem na bioresonanco, kjer sem se ošiščevala prekomerne kandidoze. Ščitničtničnih hormonov takrat še nisem jemala, vrednost TSH je bila okrog 2.49, počutila pa sem se mnogo bolje kot pred nekaj meseci.
Ko so mi diagnosticirali Hashimotov sindrom, sem se še vedno počutila bolno in da z mano ni vse OK. Nekoliko so se ublažile depresija, jutranje slabosti in megla v glavi. V želodcu me je neprestano bolelo, v predelu pod levimi rebri pa sem čutila, kot bi imela zasajen tujek, ki me žuli. Bolečine in stiskajoč občutek sta me spomnila na leto 2001 (18 let pred tem) ko sem imela okužbo z EBV (Epstein-Barr virusom – mononukeloza) in sem se počutila enako. Prav tako me je isti del telesa vselej bolel po zaužitju močno začinjene hrane ali pri močni utrujenosti. Pri okužbi z EVB sem zaužila velike količine antibiotikov, ki so potem vplivali na moj imunski sistem in črevesno floro. Moj nasvet za vse, ki veste, da ste preboleli mononukelozo in imeli okužbo z EBV, raziščite ozadje svoje bolezni, saj boste presenečeni zaradi povezav in vplivov omenjenih okužb in zdravil na izbruh Hashimota, leta po okužbi.
Seveda sem obiskovala zdravnike. Predpisovali so mi zdravila za zgago in boleč želodec, namigovali na »psiho«, zato sem se samoplačniško odpravila na UZ trebuha. Pregled je pokazal da je vse v redu, dobila pa sem dve zelo koristni informaciji: del, kjer sem čutila bolečino, je bil želodec in po mnenju zdravnice, me je bolel zaradi želodčne sluznice oziroma premalo želodčne kisline, ter pomanjkanja dobrih bakterij – kar povzročajo dolgotrajen stres, dolgoletne slabe prehranjevalne navade in neravnovesje v telesu. Počutila sem se, kot da neprestano nekaj počnem za svoje boljše fizično počutje, vendar nikoli ni dovolj. Takrat sem našla knjige Izabelle Wentz, kjer sem se o svojem črevesju naučila največ, predvsem pa to, zakaj moram prav tam pričeti z zdravljenjem Hashimota.
Zakaj se imunski sistem gradi v črevesju?
V njenih knjigah sem se naučila osnov: v našem črevesju se nahaja največja koncentracija imunskih celic in prav toliko nevronov, kot jih imamo v hrbtenjači. Raziskave so pokazale, da črevesje, poleg tega, da je zadolženo za absorpcijo hranilnih snovi iz hrane, ki jih pošilja v vse organe našega telesa, tudi ščiti naše telo pred škodljivimi snovmi iz hrane, pijače in okolja. Ko se sluznica črevesne stene poškoduje ali oslabi, naše telo ne more več ločevati med tem, kaj je za nas koristno hranilo in kaj tujek. Tu pa nastane težava. Naši organi ostanejo brez hranljivih snovi, čeprav lahko uživamo ogromne količine zdrave hrane. Črevesna absorpcija ni več zmožna predati organom to, kaj potrebujejo. Takrat je čas za obnovo črevesja.
Zakaj se vse avtoimunske bolezni začnejo prav v črevesju?
Oboleli s Hashimotom imamo zelo pogosto težave s pomanjkanjem želodčne kisline, zaradi česar težko presnavljamo beljakovine in posledično prihaja do pomanjkanja železa, cinka in ostalih hranil, ki jih v telo vnesemo s proteinsko prehrano. Simptomi pomanjkanja želodčne kisline so zgaga, spahovanje, občutek teže v želodcu po zaužitem proteinskem obroku in napihnjenost. K sreči si lahko pomagamo. Moj prvi izlet v regeneracijo črevesne flore je bila uporaba betaina s pepsinom.
Betain s pepsinom je encim, prehranski dodatek, ki dviguje raven želodčne kisline in se ga jemlje pri proteinskih obrokih. Našem telesu pomaga, da sam proizvede dovolj veliko količino lastnih encimov in da postane črpanje hranilnih snovi iz hrane boljše. Naši organi tako dobijo minerale in vitamine, ki jih potrebujejo za delovanje in telo zopet funkcionira normalno.
Brez skrbi, dodatke ne bomo jedli zavedno!
Sčasoma ni več potrebno dodajati encimov v tabletah, saj jih bo telo zmoglo proizvesti samo. Sama sem betain in pepsin uživala 6 mesecev, pri vsakem proteinskem obroku po 1 kapsulo, po tem času pa ju nisem več potrebovala. Bolečina v želodcu je kmalu izginila, napihnjenosti tudi ni bilo nikoli več, od takrat dalje se mi niso pojavile ne driske in ne zaprtost.
V tem trenutku svojega zdravljenja sem že začela z jemanjem zdravila Euthyrox, 50 mg na dan. Prebirala sem o stranskih učinkih tega zdravila, ter odkrila kolagen. Euthyrox ima namreč slabo lastnost. Z dolgoletno uporabo redči gostoto naših kosti, jih dela krhke in zato ni čudno, da mnogo bolnic s ščitničnimi obolenji v obdobju menopavze dobijo še diagnozo osteoporoza. Da bi svoje kosti čim bolje zaščitila, sem se odločila za obdobje uživanja kolagena. Kolagen vsebuje 25% vseh beljakovin, ki se nahajajo v našem telesu in je pomemben gradnik črevesne stene. Nahaja se v klasični kostni juhi, v živalski želatini in v hrustancih. Žal, veganski kolagen ne obstaja, na trgu lahko najdemo določene kombinacije vitaminov/mineralov, ki spodbujajo telo, da samo proizvede več kolagena, vendar to ne da enakega učinka. Če s pomočjo hrane poskrbimo za zadosten vnos določenega hranila, potem prehranski dodatki niso potrebni. Sama sem tako neko obdobje za popoldansko malico popila kozarec močne kostne juhe in nisem potrebovala nobenih prehranskih dodatkov.
Kaj je to sindrom prepustnega črevesja?
V tem obdobju svojega zdravljenja sem se res počutila odlično, teža v glavi in želodcu je popolnoma izginila, v šestih mesecih sem shujšala za približno 12 kilogramov. Nisem več bila tako zatečena, začela sem hoditi v hribe in kolesariti, bila sem spet živa. Nadaljnje raziskovanje pa me je pripeljalo do sindroma prepustnega črevesja. Vse bolj sem spoznavala, da moram bolezen in vzroke zanjo, reševati pri viru, in ne zgolj zdraviti simptomov. Odločila sem se zdraviti svoje črevesje na različne načine. Umirila sem stres, redno sem meditirala, več mesecev sem obiskovala psihoterapijo, da sem razjasnila psihološko ozadje svojega slabega počutja in zavračanja sebe. Veliko jeze in nepredelanih čustev je zastalo v mojem želodcu, tista trda kamnita kepa zagotovo ni dobro dela moji črevesni flori. Predelovala sem težka občutja, več sem se gibala, se umirjala in predvsem izražala hvaležnost za vsak dan, ki sem ga dobro speljala, za vsako novo koristno informacijo, ki sem jo odkrila. Nato je prišel čas za reševanje skrivnosti prepustnega črevesja. Prepustno črevo je anomalija, ki se pojavi, če živimo v neprestanem stresu. Raziskave so potrdile, da stres, strah, jeza in tesnoba zvišujejo raven patogenih bakterij v našem črevesju. Naše telo si nikoli ne odpočije, neprestano je v krču, hranilnih snovi zato ne črpa več, sploh pa teh zmanjka, če jih telesu niti ne ponudimo. Kolagenske vezi črevesja oslabijo in v črevesju pričnejo nastajati luknjice. Hrana, ki jo zaužijemo, ima takrat popolnoma odprto avtocesto v naš krvni obrok, kjer se pa se začne avtoimunski napad na nas same. Dodatna posledica je tudi, da postane črevesje preobčutljivo na določeno vrsto hrano, snovi ali poživil.
Kako prepustno črevo pripelje do avtoimenoga napada?
Ljudje z avtoimunskimi bolezni zato pogosto ne prenesejo določene hrane, alergološki testi tega ne pokažejo, se pa vselej pojavijo težave in slabo počutje. Zaradi luknjičastega črevesja neprebavljena hrana in vse toksične stvari v njej (pesticidi, poživila, barve, arome, ekstrakti, konzervansi) prihajajo neposredno v našo kri in delajo zmedo. Telo se začne proti škodljivim snovem boriti in ker je tujkov veliko, je lastna obramba v največjem zagonu in začnejo padati nove žrtve. Levkociti (bele krvne celice), ki so zadolženi za obrambo telesa, pobijejo vse pred sabo. Tako dobre kot slabe mikroorganizme. S tem škodimo lastni zalogi mineralov, vitaminov in hranil, ki smo jih optimistično zaužili s hrano. Tako izginejo tudi vse zaloge ščitničnih hormonov T3 in T4, ki po naši krvi potujejo od jeter in žolčnika k receptorjem do vseh naših organov. In zgodi se polom. Hranil zmanjka našem srcu, našim reproduktivnim organom, našim možganom. Prikrajšani postanejo prav vsi.
V nas samih je najbolj močen antioksidans – glutation!
Ko sem se tega zavedala, sem se odločno lotila reševanja svojega luknjičastega črevesja. Potrdila, da ga imam, pri zdravniku nisem iskala. Vsak moj korak v to smer, je bil nova potrditev, da delam prav. Tveganja pa v skrbi zase, res nisem videla, zato sem odločno stopala naprej. Naslednja stvar, ki mi pomagala pri regeneraciji črevesja, je bil glutamin. Glutamin je aminokislina, ki je dokazano najpomembnejša za imunski sistem in okrevanje črevesja. Je tudi glavni vir hrane za črevesno sluznico, spodbuja nastajanje glutationa (najmočnejši lastni antioksidant v telesu). Raziskave so pokazale tudi, da je pomanjkanje glutamina, vzrok za prepustno črevo pri podhranjenih otrocih. Glutamin sem vedno zaužila po zajtrku in to celotno obdobje, ki je trajalo 6 mesecev. Nisem se preveč ukvarjala s teorijami, da je treba jesti pravo hrano in ne tabletke in prahce. Vedela sem, da to velja za zdrave ljudi, jaz pa to še nisem bila. Najprej sem morala pospraviti omare, da sem vanje lahko zložila nove zdrave stvari, na točno določena mesta, kamor sodijo.
Skoraj pred ciljem!
V predzadnjem obdobju obnove svojega črevesja sem prenehala z uživanjem boulardija, betaina in kolagena, ter sem se posvetila probiotikom. Najdražja stvar od vseh, kar sem jih si kdaj kupila za svoje zdravje, ampak neprecenljive vrednosti. V vsem obdobju urejanja črevesja sem izvajala tudi AIP protokol, izločevalni prehranski režim. Po 4-ih do 5-ih mesecih obnove črevesja, sem menila, da sem pripravljena za nov korak. Poskusila sem uvajati živila nazaj v svojo prehrano, vendar sem se uvajanja lotila napačno. Nisem spoštovala protokola uvajanja, pa tudi moje črevesje še ni bilo pripravljeno. Uvajanje hrane je naredilo dodatno škodo, počutje se je zopet poslabšalo, zopet mi je v telesu začela zastajati voda, TSH je skokovito narasel. Nisem bila dobro.
Takrat sem se odločila Euthyrox zamenjati z »bolj zdravim« zdravilom. Litoir in Tirosint (čisti T4 in T3 hormoni) za vezivo uporabljata zgolj glicerin. To je bilo zame novo odkritje. Euthyrox je osnovan na laktoznem vezivu in ta zame očitno ni bil primeren. Dala sem si čas in počakala 2 meseca, da so nova zdravila vzpostavila red v mojem telesu in da se ponovno odločno spopadla z izzivom AIP protokola. Tokrat sem zdržala 120 dni, brez ene napake in enega spodrsljaja. V tem obdobju (sedaj sem imela diagnozo Hashimoto postavljeno že 15-18 mesecev) sem si privoščila še zadnji poskus obnove svojega črevesja – z N-acetil cistein (NAC).
Naš lastni antioksidant NAC
Dokazano je, da bolnikom s Hashimotom zmanjkuje antioksidanta glutationa, vzrok je sodobni način življenja, poln stresa. Glutation je naš najmočnejši lastni antioksidant, pomaga telesu očistiti se nevarnih snovi, lovi proste radikale in toksine ter nadzoruje ključne vidike staranja telesa. NAC nam pomaga pri podpori lastne proizvodnje glutationa. N-acetil cistein (NAC) je tudi na seznamu esencialnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije. Pomaga pri obnovi črevesne sluznice, zniževanju protiteles, znižuje pa tudi občutljivost na hrano, na veliko različnih področjih pomaga pri razstrupljanju telesa (alkohol, težke kovine, strupi, prekomerna zdravila). NAC sem začela uživati v času razglašene pandemije virusa korona in zadala sem si jasen cilj, da zdržim na AIPu, skupaj z NAC-em, »do konca korone«. In mi je uspelo!
S 1.5. 2020 sem po 120 dneh strogega AIP režima začela uvajati živila nazaj v svojo prehrano. Tokrat je bilo uspešno. Ni bilo nobenih reakcij, težav z črevesjem, jedla sem normalno in uvajala po eno novo živilo na teden. Po 4-ih mesecih uvajanja, sem uspešno uvedla stročnice, oreščke, razhudnike, od žitaric proso, ajdo, kvinojo in brezglutenski oves. O nadaljnjem uvajanju ne bom niti pisala. Danes me od povsem običajne prehrane ločuje to, da ne jem mlečnih izdelkov, jajc, glutenskih žitaric, sladkorjev, sezama, rožičev in koruze. Počutim se, kot da je moj jedilnik pester in zelo bogat. To razume le tisti, ki je uspešno prestal AIP protokol. Življenje brez glutena, mlečnih izdelkov in jajc je res preprosto in počutje je skorajda olimpijsko. Tudi krvna slika kaže na izboljšanje, hormoni so v mejah normale, holesterol, jetra, kortizol – vse je tako, kot mora biti. Tudi raven mineralov in vitaminov je takšna, kot mora biti pri zdravem človeku. Najbolj pomembno od vsega je pa, da sem v slabih dveh letih, uspela znižati raven protiteles, z 1000 na 2,00 – v referenčno območje.
Moj Hashimoto je v remisiji.
Pomembna opomba: Informacije in razmišljanja na tej spletni strani, v avdio posnetkih, ter na individualnih in skupinskih srečanjih odsevajo zgolj mnenje avtorice in jih zato ne bi smeli obravnavati kot kakršno vrsto terapije, svetovanja, dajanja napotkov, diagnoze il/ali zdravljenja. Avtoričin namen je posredovati informacije splošne narave, ki bodo bralcu pomagale pri njegovi poti do čustvene in duhovne blaginje. V primeru uporabe katere koli izmed podanih informacij, avtorica ne prevzema nikakršne odgovornosti za vaša dejanja. Vse zadeve v zvezi z vašim telesnim ali psihičnim zdravjem terjajo zdravstven nadzor. Avtorica ni dolžna ali odgovorna za morebitno izgubo ali škodo, ki naj bi izvirala iz katerih koli informacij oziroma predlogov, podanih od strani avtorice.
Vir: dr.farm. Izabella Wentz in Marta Nowosadzka: Hashimoto’s Thyroiditis – Rooth cause, 2015.